Kriteriji ocenjevanja znanja

Znanje preverjamo in ocenjujemo pisno in ustno, ocenjujemo tudi izdelke dni dejavnosti in projektne naloge.

Pisno ocenjevanje znanja, dnevi dejavnosti in projektne naloge so napovedane. Napove se začetek ustnega ocenjevanja znanja.

Dolžnosti učenca

  • sodelovati pri pouku,
  • k pouku nositi literaturo in vse zahtevane pripomočke za nemoteno izvajanje pouka,
  • redno opravljati domače naloge,
  • spoštovati pravice ostalih učencev in učiteljev, njihovo osebnostno integriteto in različnost,
  • držati se dogovorjenih rokov za ocenjevanje znanja.

Preverjanje znanja

S preverjanjem znanja se zbirajo informacije o tem, kako učenec dosega cilje oziroma standarde znanja iz učnih načrtov, in ni namenjeno ocenjevanju znanja. Doseganje ciljev oziroma standardov znanja iz učnih načrtov učitelj preverja pred, med in ob koncu obravnave učnih vsebin.

Preverjamo lahko razumevanje, znanje definicij, interpretacijo in analizo problema, sintezo znanj in reševanje kratkih nalog. Učencem lahko pomagamo s krajšimi usmerjevalnimi vprašanji.

Znanje bomo preverjali sproti s pregledom nalog v zvezku in pisnimi preverjanji znanja po koncu poglavja ter ustno. Preverjanje znanja si pripravi vsak učitelj sam. Po vsakem poglavju ima učenec možnost samostojnega preverjanja znanja, ki se nahaja v učbeniku ali delovnem zvezku.

Ocenjevanje znanja

Ocenjevanje znanja je ugotavljanje in vrednotenje, v kolikšni meri učenec dosega v učnem načrtu določene cilje oziroma standarde znanja. Učitelj ocenjevanje znanja opravi po obravnavi učnih vsebin in po opravljenem preverjanju znanja iz teh vsebin.

Znanje učencev se oceni najmanj šestkrat (osemkrat v 9. razredu) v šolskem letu, pri čemer večina ocen ne sme biti pridobljena na podlagi pisnih izdelkov.

V šolskem letu se vsakemu učencu pisno oceni znanje trikrat. Pisno ocenjevanje znanja vsebuje snov enega ali več tematskih sklopov. Vsako pisno ocenjevanje znanja vsebuje vso snov, ki smo jo obravnavali – tudi vso »preteklo« snov.

Dovoljeni pripomočki:

  • kemični svinčnik ali nalivnik (modra ali črna barva),
  • navadni svinčnik,
  • radirka,
  • geometrijsko orodje (ravnilo, šestilo).

Naloga se točkuje z nič (0) točkami, če:

  • potek reševanja ni zapisan s kemičnim svinčnikom ali z nalivnikom,
  • skice, grafi, liki … niso narisani z navadnim svinčnikom,
  • je uporabljena korektura (edigs, brisalec, pisalo piši-briši …),
  • je naloga reševana na več načinov in ni jasno označeno, kateri način naj se upošteva,
  • so odgovori nejasni in nečitljivi.

Meje za ocene pri pisnem ocenjevanju znanja

Vsak pisni preizkus znanja je sestavljen iz 50 % minimalnih standardov znanja. Pri sestavljanju testa upoštevamo taksonomske ravni in standarde znanja.

0–44 %nezadostno (1)
45–59 %zadostno (2)
60–74 %dobro (3)
75–89 %prav dobro (4)
90–100 %odlično (5)

Pisno ocenjevanje znanja je lahko, na podlagi odločbe posameznega učenca, prilagojeno (velikost črk, podčrtovanje podatkov, več prostora za reševanje, podaljšan čas reševanja).

Pisni izdelki se učencem vrnejo in učenci jih obdržijo. Pri uri se naredi analiza testa in po analizi imajo učenci možnost ugovora. Po uri analize ugovorov ne upoštevamo več.

V šolskem letu je vsak učenec vsaj dvakrat ustno ocenjen. Ustno ocenjujemo razumevanje, znanje definicij, interpretacijo in analizo problema ter sintezo znanj. Učencem lahko pomagamo s krajšimi usmerjevalnimi vprašanji.

Ocena pri ustnem ocenjevanju znanja se oblikuje s pomočjo spodnjega kriterija:

odl (5)Reševanje zahtevnejših nalog je urejeno, natančno in brez dodatne pomoči,zna izpeljati nove povezave,zna argumentirati z ustreznimi primeri, izražanje je jasno in tekoče,pri reševanju novih nalog uporablja logiko, sklepanje in nove povezave.
pdb (4)Razume zakonitosti in pravila, vendar jih zna razložiti z minimalno pomočjo,zna jih uporabiti pri reševanju zahtevnejših nalog,uporaba strokovnih izrazov mu ne povzroča težav.
db (3)Rešuje preproste matematične naloge z uporabo zakonitosti in pravil,uporaba strokovnih izrazov je nezanesljiva,izražanje je zatikajoče in ne vključuje bistvenega, s pomočjo ne zna ali pa delno popravi napake.
zd (2)Zna našteti osnove pojmov, podatkov ali zakonitosti,pogosto potrebuje pomoč učitelja pri reševanju problemov,pozna pomen podatkov,rešiti zna le preproste naloge, katerih vsebina je minimalno znanje,pri izražanju je nespreten, nejasen, ne uporablja strokovnih izrazov.
  • Projektne naloge

Izdelovanje projektne naloge je obvezno za vse učence in predstavlja oceno, pridobljeno na drugačen način.

  • Projektno delo

Projektno delo je sestavljeno iz več etap. Ocena projektnega dela se pridobi tako, da se usprešnost vsake etape ovrednoti z odstotki, na koncu pa se naredi povprečje vseh pridobljenih odstotkov. Povprečen odstotek se pretvori v oceno po kriteriju, ki je enak mejam za ocene pri pisnem ocenjevanju znanja.

  • Ustno ocenjevanje znanja – poznavanje splošnih definicij, dejstev, obrazcev, predpon, enot …

1. Poznavanje obrazcev, predpon, enot …

Odgovori na vprašanja predstavljajo minimalni standard znanja. V kolikor učenec ne zna odgovoriti na ta vprašanja, je ocenjen z negativno oceno.

2. Pet primerov pretvarjanja količin

število pravilnih odgovorovštevilo točkocena
0 ali 10 ali 1nezadostno (1)
22zadostno (2)
33dobro (3)
44prav dobro (4)
55odlično (5)
  • Dnevi dejavnosti

Na dnevih dejavnosti učenci izdelujejo izdelke oziroma rešujejo naloge.

  • Ostale ocene

Po predhodnem dogovoru z učenci lahko učenec dobi oceno:

  • če učenec sodeluje na tekmovanjih (Logika, Vegovo tekmovanje, Razvedrilna matematika, Matemček, Logična pošast …), se mu za uvrstitev na 2. stopnjo tekmovanja vpiše ocena 5 (ocena pridobljena na drugačen način),
  • na željo učenca se mu vpiše ocena (pridobljena na drugačen način), če na NPZ iz matematike doseže 85 % dobi oceno 5, ostale ocene po kriteriju, ki velja za meje za ocene pri pisnem ocenjevanju znanja,
  • če učenec uspešno izdela in predstavi raziskovalno nalogo, se mu vpiše ocena 5 (ocena pridobljena na drugačen način).

Zaključevanje ocen

Za pozitivno zaključeno končno oceno mora biti učenec v obeh ocenjevalnih obdobjih ocenjen pozitivno. Učitelj lahko v dogovoru z ostalimi člani aktiva (če je učenec pokazal, da je njegovo znanje ob koncu šolskega leta zadostno, kljub eni negativni oceni) odloči drugače. Ocenjuje se celoletno delo. Zaključna ocena ni aritmetična sredina vseh pridobljenih ocen.

Oblikovanje zaključne ocene:

  • ocene pridobljene med celim šolskim letom,
  • sodelovanje pri učnih urah,
  • redno opravljanje domačih nalog,
  • prinašanje učnih pripomočkov,
  • sodelovanje na tekmovanjih.

Ukrepi v izjemnih situacijah pri ocenjevanju znanja

V izogib morebitnim kršitvam, ki bi se lahko pojavile pri postopku ocenjevanja, smo učitelji matematike sprejeli naslednje sklepe:

  • V primeru kršitev učenca pri ocenjevanju znanja:
    • a) kakršnokoli sodelovanje s sošolci, obračanje po razredu, pogovor  … se učenca prvič opozori, drugič pa se mu ocenjevalni izdelek odvzame in izdelek oceni z negativno oceno.
    • b) uporaba nedovoljenih učnih pripomočkov, nedovoljena uporaba žepnega računala ali elektronskih naprav se ocenjevalni izdelek odvzame in izdelek oceni z negativno oceno.
  • Če učenec odda prazen pisni preizkus znanja, s tem ne pokaže doseganja minimalnih standardov. Učitelj takšen preizkus znanja ovrednoti z nezadostno oceno.
  • Učenci so po končanem pisanju pisnega preizkusa znanja slednjega dolžni oddati učitelju, da jo ta lahko oceni. Če se izkaže, da učenec pisnega preizkusa znanja ni oddal, s tem ni pokazal doseganja minimalnih standardov in je ocenjen z nezadostno oceno.
  • Učenec ne more odkloniti ustnega ocenjevanja znanja, če le to poteka skladno s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v osnovni šoli. Če zavrne ustno ocenjevanje znanja, mu učitelj zastavi predvidena vprašanja. Če učenec ne odgovarja, ne pokaže doseganja minimalnih standardov in je zaradi tega ocenjen z nezadostno oceno.

Delo z nadarjenimi učenci in učenci s posebnimi potrebami

Učitelj delo z nadarjenimi učenci prilagaja med poukom z zahtevnejšimi, dodatnimi nalogami in matematičnimi izzivi. Zanje je organiziran tudi dodatni pouk, zaželena je udeležba na tekmovanjih in sodelovanje pri raziskovalnih nalogah.

Učencem s posebnimi potrebami in učencem z odločbami se delo prilagaja na osnovi odločbe. Prilagajanja zajemajo: manjši obseg nalog, lažje naloge, dodatna navodila in pojasnila, možnost branja navodil. Učitelji so učencem na voljo tudi v času govorilnih ur za učence.